Najprej so bila Brda. Potem so postala Goriška brda na slovenski strani in Collio na italijanski. Zgodovina in ozemeljske delitve brez posluha posežejo tudi v najlepše kotičke na svetu. No, pa ni bilo hudega, saj nekaterih naravnih poti pač ni mogoče presekati.

Ko obiskovalec prileze na znani razgledni stolp v vasici Gonjače sredi Brd, se mu razpre magični pogled na hribčke, obrasle s trtami. V ozadju nad tem, od boga zaščitenim rajem, pazljivo gledajo sneženi vrhovi Alp. Na drugi strani, le dobrih dvajset kilometrov stran, pa se odseva sonce v severnem delu Jadranskega morja. Svež vetrc boža lase in pogled kar noče zapustiti prelepe narave. Nekateri Brdom pravijo tudi “Mala Toscana”, in kar prav imajo. Po površni, ki obsega dobrih 2000 ha vinogradov, seveda niso tako velika kot znana italijanska vinska pokrajina z bogato zgodovino in kulturo. V Toscani se mora obiskovalec kar precej časa voziti od enega vinogradnika do drugega, v Brdih pa je vse bolj na kupu. Majhno, simpatično in privlačno. Kot Slovenija sama.